Pasti LCH diete

Poznam nekaj ljudi, ki so se prehranjevali po LCH dieti predvsem z namenom, da bi shujšali. In so tudi shujšali. Ne poznam pa ljudi, ki bi to dieto ohranili tudi po tem, ko so dosegli željeno težo. Ko prebiram spletne portale strokovnjakov, nutricistov (predvsem mlajših) o tej dieti, recepte za pripravo hrane in pa maile, ki jih dobivam in vprašanja o tej prehrani, mi je jasno zakaj.

Od kje LCH

LCH (smiselno prevedeno prehrana z malo ogljikovimi hidrati) ni nova ideja. O tem, da se v prehrani zahodnega človeka pretirava s količino žitaric in predvsem izdelkov iz žit, se govori že vsaj 40 let. Vsaj od takrat, ko so industrijski izdelki iz žitaric vstopili  skozi velika vrata in je prehrambena industrija pričela z agresivnim oglaševanjem o koristi takšne prehrane (kosmiči za zajtrk, razne vrste peciva, različne vrste hruha, testenin, slaščic in vsega ostalega, od česar se sedaj šibijo police trgovin in kar so predvsem prigrizki ). Sem spadajo tudi velike količine sadja in ostalih sladkarij. Prav tako so pripadniki tega načina prehranjevanja opozarjali, da so maščobe kljub vsemu zdrave ter, da jih ni pametno v celoti nadomestiti s ogljikovimi hidrati, kot vir energije.

Zagovornikom te diete se  moramo zahvaliti, da so vztrajali pri svojih stališčih o škodljivosti OH na človeško telo navkljub temu, da jih je javnost in pa znanstvena srenja v preteklih desetletjih zasmehovala ter jih označevala za čudake in skrajneže. V novejšem času so ti glasovi potihnili, saj so znanstvena dognanja in pa izkušnje iz klinične prakse posameznih specialistov vse glasnejši v njihovem pritrjevanju. Na to opozarjajo specialisti za sodobne bolezni (rak, sladkorne bolezni, kardio vaskulane bolezni, bolezni možganov – demenca…, velika večina avtoimunih bolezni in tako dalje), potrjujejo pa jim novejša znanstvena dognanja, predvsem pojasnitev procesa avtofagije, za kar je Japonski znanstvenik leta 2016 dobil Nobelovo nagrado za medicino.

Kje je past LCH

Je pa tudi LCH dieta, kot veliko drugih diet, padel na testu skrajnosti. Vmešala se je namreč industrija,  temu pa je dodala narava človeka, ki zelo rada iz svojega prehranjevanja dela revolucije, še posebno, če je nekaj novega in v tem okolju neznanega, ali pa nenavadnega. LCH prehranjevanje je postala moda, trend, ki pa ima nekaj pasti. Pasti pa so skrajnosti, v katere je LCH zašel.

  • Poje se prevelika količina mesa. Veliko ljudi, ki se prehranjujejo po LCH metodi, OH nadomesti z mesom. To pa predstavlja skrajnost, ki ima nekaj škodljivih posledic. Prva je ta, da se večje količine mesa, kot ga telo potrebuje,  v telesu shranjuje kot sladkor. Kar pomeni, da se proces hujšanja ustavi, pa tudi, da smo s tem bolj izpostavljeni sladkorni bolezni.  Na drugo škodljivo posledico so opozorili znanstveniki, ki so pojasnili proces avtofagije, to je proces samoozdravljenja telesa (Nobelova nagrada za medicino leta 2016). Ta proces  se v celici zažene le pod pogojem, da telo potrebuje dodatni vir aminokislin, saj jih  v prehrani ni. V primeru, da jemo meso vsak dan ali pa v večjih količinah, se ta proces ne bo zagnal, saj s tem telo neprestano oskrbujemo z zadostno ali še celo preveliko količino beljakovin (aminokislin). Proces samoregeneracije, proces samoozdravljenja se v tem primeru ne sproži, ker zato ni potrebe. Posledica tega je, da sicer shujšamo, zdravja pa si ne popravimo kaj dosti, če sploh.
  • Naslednja pomanjkljivost LCH je, da sicer opozarja na škodljivost prevelike količine zaužitih OH, vendar ne upošteva novejših znanstvenih dognanj o pomembnosti števila obrokov. Torej, da ni pomembno le kaj jemo, temveč enako pomembno tudi kdaj in kako pogosto jemo. Japonski znanstveniki so si postavili ravno to vprašanje: kaj je narobe z modernim načinom prehranjevanja, da smo ljudje čedalje bolj bolni. Ugotovili so, da pojemo preveč OH in sladkorjev ob tem pa tudi, da jemo prepogosto. Da je bil način prehranjevanja, število obrokov, ki so jih imeli še naši starši, stari starši torej do nekje 70. let prejšnjega stoletja, bolj zdrav. Ter da nas ne ubijajo le sladkorji in OH temveč predvsem in zlasti število obrokov. LCH dieta se posveča predvsem temu kaj jemo, zanemarila pa je število obrokov.

LCH je trend

Nadalje, da je LCH dieta postala moda in da se je vmešala prehrambena industrija vidimo po receptih, ki prevladujejo na spletu ter tudi v reklamah. Namesto kruha iz pšenice, naj bi pekli kruh iz raznih eksotičnih mok (riževe, kokosove, mandljeve itd ), prav tako naj bi iz teh mok delali testenine, slaščice itd.  V trgovinah nam ponujajo tudi zdrav LCH kruh, ki pa na policah sameva. Mislim si, da zaradi visoke cene. Prav tako nam svetujejo in je sedaj zelo popularno jesti losos, čeprav imamo sardele praktično pred nosom. Te so celo bolj zdrave, poceni in niso gojene na bog ve katerem smetišču svetovnega morja. Pa še nekaj takih primerov bi lahko naštela.

Kaj pomeni, če se neki hrani popolnoma odpovemo?

Kaj vse to pomeni? Da tak način prehranjevanja na daljši rok ni vzdržen. Nekaj časa se nam verjetno zdi zanimivo jeste te nenavadne jedi in si pripravljati kruh iz mandljeve in še kakšne druge moke, delati potico iz mandljeve moke, vendar na daljši rok ne vzdržimo. Človeška psiha namreč deluje tako, da povečamo vrednost in pa željo po jedeh, za katere rečemo, da jih ne bomo več jedli. In pri lch dieti je te hrane kar nekaj…od kruha, testenin itd. Zato tudi človek išče nadomestek te hrane ter peče kruh iz eksotičnih mok in dela testenine iz bučk itd.

Naša prehrana, običajna za naše okolje, je tudi kultura, saj se je prenašala iz roda v rod in je prilagojena vremenskim in še drugim vplivom iz okolja. Prav tako je ta hrana, ki so jo jedli našli predniki najmanj predelana, ni industrijski izdelek, temveč je prava hrana. Znanstveniki so tudi dokazali, da hrana prenaša genski zapis okolja v katerem je proizvedena. In da ima izvor hrane zaradi tega velik vpliv na naše telo in na naše počutje, nekateri  znanstveniki pravijo, da celo na naš genski zapis.

Prav tako je vsaka zaveza, da nečesa ne bomo NIKOLI jedli, na daljši rok vprašljiva. Lahko se v celoti odpovemo hrani, ki prihaja od daleč, napr. riževi moki, kokosovi moki itd, riževemu mleku…, težje pa se bomo v celoti in daljše obdobje odpovedali pšenici, ajdi in ostalim žitaricam, ki rastejo v našem okolju. Pa tudi slanini, šunki in še čemu.

Kaj narediti z LCH? 

Kaj je torej narobe z LCH prehranjevanjem? Nič ni narobe, če se po LCH prehranjujemo po zmerni poti, kar pomeni, da jemo tudi pšenico in druga žita, ki so v tem okolju običajna (ajda, proso, ječmen) ter si občasno privoščimo košček običajnega kruha, ali testenin, pice, vendar pri tem pazimo, da  uporabljamo integralno, polnozrnato moko.

Znanstveniki so namreč dokazali, da tudi te žitarice, če jih uživamo zmerno, torej do cca 20 g/dan ali le nekajkrat v tednu, telesu niso škodljive, vsebujejo tudi vitamin B, ki ga telo potrebuje.  Prav tako ne pretiravajmo z mesom ter ga uživajmo v količinah, kot so ga še pred 40 in več leti. V tem primeru bo tudi LCH dieta vzdržna in varna na daljši rok. Povečali pa bomo njen učinek, če bomo upoštevali novejša znanstvena dognanja o avtofagiji ter namesto 5 obrokov na dan (oziroma  10, kot je povprečna količina obrokov, ki jo zahodni človek danes poje), pojedli 2 do max 3 kvalitetne obroke.

Zmerna pot je dolga pot, tudi v načinu LCH prehranjevanja.

Spodaj pripenjam moj prispevek, kot alternativo. Namenjen je predvsem ženskam, ki trpijo zaradi PMS težav, prevelike teže itd.  Imate vprašanje? Vprašajte! Preko maila:  info@vesnacetinski.si ali messengerja na fb.

Dokončna rešitev PMS težav

 

 

 

2019-11-04T05:31:34+00:00

Želiš pustiti komentar?