Operacija brez noža

Znano je, da se je ob luninih menah dobro postiti, torej ob mlaju in ob polni luni. Razlog pa ni le telesno zdravje, učinki postenja so namreč lahko bistveno širši.

Post in stanje v telesu

V času postenja telo razbremenimo prebavljanja hrane in telo se postavi v nekakšno mirujoče stanje, deluje na minimalnih obratih, toliko da vam omogoča preživetje. Za gradnjo novih celic uporablja stare, pokvarjene dele beljakovin in druge škodljivce, ki so se nabrali po celicah (avtofagija), za energetske potrebe (za avtofagijo, pa tudi da se lahko premikamo in živimo), pa koristi shranjeno maščobo. V kolikor sicer jemo sladke stvari in OH, bo telo koristilo najprej ta energetski vir, ki se nahaja v krvi in v jetrih, naših maščobnih zalog se v kratkotrajnih postenjih ne bo dotaknilo. V kolikor pa je telo že navajeno koristiti maščobe kot svoj energetski vir, saj smo sladkorje in OH že črtali iz prehrane, pa jih bo tudi v času postenja z veseljem razgrajevalo.

Post in stanje duha

Se pa v času postenja dogaja še nek izredno pomemben proces, za katerega je škoda, da se ga ne zavedamo in mu ne posvetimo posebne pozornosti. Namreč, mirujoče telo osvobodi naš um, našega duha, če želite. Ta postane v času postenje bolj živahen, dobimo občutek, da smo bolj povezani z njim. V času postenja se namreč telo in duh močneje povežeta, postajata eno in mi to lahko občutimo in opazujemo.

Povezanost telesa in duha pomeni, da postanemo bolj avtentični, bolj resnični (čeprav ta izraz ni najboljši), bolj se približamo samim sebi, svoji resničnosti, svojemu pravemu jazu, svojim pravim potrebam, čustvom. V času postenja torej lahko zaupamo signalom v telesu, ti postanejo bolj glasni, oziroma mi jih lažje slišimo in zaznavamo. Ti signali v telesu ali kot rečejo »gut feelings«, občutki v trebuhu, notranji glas so naš zanesljivi kažipot, kako naj živimo, kakšne odločitve so prave in v katero smer naj obrnemo barko svojega življenja.  Telo ima svojo modrost in svoj spomin, ki jima je vredno prisluhniti.  V času postenja se izraziteje zavedamo in tudi prisluhnemo svojim občutkom v telesu in svojim mislim. Naše misli pa so bolj povezane z višjim jazom, z višjo modrostjo.

Poleg tega bomo opazili, da v času postenja postanemo bolj občutljivi za lepoto okrog sebe, naši čuti se izostrijo. Zavedamo se lepote narave, majhnih stvari, morda lepote dežnih kapelj, oblakov. Močneje zaznavamo odnose, lepoto v njih ter tudi bolečino, ki nam jih prinašajo in še marsičesa drugega. Tudi izkušnja ob izvajanju svoje duhovne prakse, če jo imate, bo ob postenju globlja.

Vračanje k sebi, k svoji avtentičnosti

Post nas torej vrača v življenje s samim seboj, v iskanje lastne avtentičnosti. Iskanje lastne avtentičnosti je naš vseživljenjski proces in naše večno notranje hrepenenje. Cilj tega iskanja je vračanje k samim sebi, k izkušnji in morda spoznanju kdo smo ter kakšni smo. Post olajša duhovno spremembo človeka.

Kdaj in kako se postimo

V času luninih men se lahko postimo le ob vodi, dan, dva, morda. Če pa to ne gre, pa vsaj manj jejmo, morda le zelenjavne juhe, jogurt, pijmo. S postenjem pričnimo dan, dva pred nastopom lunine mene, postimo se še na dan lunine mene in morda podaljšamo še za kakšen dan, če nam ustreza. Pri postenju morajo biti naše misli in naš duh usmerjeni na zdravje, drugače post ne bo imel trajnega uspeha. Post človeka osvobodi vseh namišljen spon materialnega ter ga postavi v duhovno sfero popolne harmoničnosti. To ni fikcija, to je dejanski proces.

Post je torej operacija brez noža, vendar ne le na telesu, temveč tudi v našem duhu.

2019-02-03T15:33:31+00:00

Želiš pustiti komentar?