Obvezno branje

Pred kratkim sem imela daljši pogovor o vmesnem postenju z diplomirano medicinsko sestro. Z zdravstvenim delavcem torej, ki kot predstavnik uradne medicine razpolaga z znanjem in z izkušnjami, s katerimi se srečuje v vsakdanji praksi. In, ki v zdravstvenem smislu predstavlja neke vrste avtoriteto. Konec koncev, ko gre zares, se obrnemo k uradni medicini in pristanemo lahko tudi v bolnici. Ne glede kaj si sicer mislim o uradni medicini pri nas, njihovo mnenje in znanje spoštujem.

Ker moje prispevke o vmesnem postenju bere veliko ljudi ter se po njih tudi ravna, čutim odgovornost do tega kar napišem. Želim, da bralcem moji nasveti koristijo in nikakor ne škodujejo. Ali pa, da bi v daljšem obdobju slabo vplivali na vaše zdravje. Na spletu boste namreč našli veliko različnih mnenj o vmesnem postenju, tudi s strani popularnih zdravstvenih delavcev.

Torej, najina debata je bila precej burna, izmenjavali sva mnenji, se skorajda pogajali. Veliko so mi koristili njeni primeri iz prakse (kot zdravstveni delavec v bolnici ima priložnost od blizu opazovati, kako se bolniki različno odzivajo na zdravljenje in kako je ta odziv povezan z načinom prehranjevanja).  Zaključek, pod katerega se podpiše tudi sama diplomirana medicinska sestra, lahko strnem v nekaj točk:

  • Vmesno postenje nikakor ni primerno za otroke in mladino.
  • Sadje se uživa, vendar v zmernih količinah (napr: 1 jabolko na 2 dni, pest malin, robid.. na nekaj dni, do 2 kivija/dan, 1 pomaranča/dan..itd). Pri bananah presodite sami, vendar je vsak dan 1 banana nepotrebna. Kalij lahko dobite tudi z uživanjem zelenjave. Limonade pijte po želji.
  • OH, ogljikovi hidrati (žitarice: proso, ajdo, riž, event. testenine…): zadošča, če jih imamo na krožniku 1-2 krat/teden. To je dovolj. Primerna količina je cca 60 g, kar sta približno dve veliki, zvrhani žlici. Sem spadajo tudi fižol, grah in leča.
  • Jajca: do 3 krat tedensko, max.
  • Mlečni izdelki so lahko polnomastni. Tudi sama pravi, da za povprečno zdravo osebo ni razloga, zakaj bi uživala mlečne izdelke z odvzeto maščobo, celo nasprotno. Z mlečnimi izdelki naj ne bi pretiravali (napr.: vsak dan pol litra mleka, jogurta, to je pretiravanje). Se spomnite, kako smo jogurt jedli pred 30 leti? 1 lonček smo ga pojedli (cca 2 dcl), nič več.
  • Maščobe: težišče je seveda na rastlinskih maščobah, vendar ni potrebe, da bi se živalskim izognili. Potrebna je le zmernost.  Orehi, oreščki, semena..vsekakor ja.
  • Sardele (ali druga mastna riba): do 2 krat tedensko!!
  • Meso: ja, mesni izdelki ne (predvsem industrijske salame in klobase). Meso, pravi, v velikosti do max 1/3 dlani, do 3 krat tedensko. Zadošča.
  • Sladkor: sladkor lahko brez škode črtamo iz prehrane (pecivo, sladkarije..). Izjema je temna čokolada.

Zelenjava naj bo kraljica vašega krožnika.

Zdravstvenim delavcem je avtofagija poznana, vendar se z njo ne ukvarjajo, saj je dogma 5 obrokov na dan še vedno zlato in hkrati železno pravilo. Pravi pa, da sta za odraslo osebo 2 obroka hrane/dan gotovo dovolj. Ter, da s postenjem znotraj enega dneva ni nič narobe- glede kemičnih procesov v telesu. Prav tako nikakor ne more škodovati občasno nekajdnevno postenje.

Pri tem je dodala zanimivo anekdoto. Ima majhnega otroka in neprestano težavo, kako otroka pripraviti do tega, da bi jedel 5 obrokov na dan. Za otroka je to preveč. Ne želi neprestano jesti, bolj mu prijajo 3 večji obroki. Vendar, kot dobra mati upošteva priporočila in se na vse načine tudi, da mu zagotovi teh 5 obrokov, čeprav je sama malce v dvomu, saj se otrok temu neprestano upira. Enako opazim sama pri vnučku. Dovolj ima zajtrk, kosilo in nato večerjo. Vse vmes mu je odveč. Razen čokolade, seveda. Prav tako otroku ne prija jesti takoj ko vstane. Bolj z užitkom je kasneje, ko je lačen, seveda.

Iz tega lahko sklepam, da je 5 obrokov na dan, ter celo 3 obroki, pravzaprav navada, ki je bila tekom odraščanja pridobljena, nikakor pa ni človeku naravna. Vendar, kljub temu ostaja: vmesno postenje in tudi druga postenja naj bodo za odrasle osebe.

Še o nečem sva se strinjali: LCH dieta (dieta z nič sladkorji in nič OH) je dieta. Kar že v naprej pove, da je to začasen način prehranjevanja. Vmesno postenje pa je lahko trajen način prehranjevanja. Pri sebi sem ugotovila, da mi glede na moje prejšnje izkušnje z različnimi načini prehranjevanja ter tudi po opazovanju vsakdanjega življenja, najbolj prija zmerna pot vmesnega postenja. Zmerna pot vmesnega postenja vključuje vse napotke, ki sva jih strnili v zgornje alineje. Takemu načinu je pritrdila tudi sama.

Če povzamem: dosledno črtanje sladkorjev in OH iz prehrane pri vmesnem postenju je priporočljivo v prvih 14 dneh, 3 tednih, morda 1 mesec. Dokler telo ne preklopi na koriščenje maščob in dokler ne opazimo vidno zmanjševanje teže. V krvi se to vidi v znižanju trigliceridov. Potem pa lahko naš jedilnik zrahljamo ter se prehranjujemo po zmerni poti vmesnega postenja. Kilogrami bodo kljub temu skopneli. S postenjem znotraj enega dneva pa bomo učinkovito ohranjali ne le težo, temveč predvsem svoje zdravje, zdravje telesa in tudi zdravje uma.

2018-12-15T16:23:35+00:00

Želiš pustiti komentar?