Možgani in seks?

Seks se prične v možganih, kaj ne? Mislim, da je vsaj pri ženskah tako. Če moški ne uspe v naših možganih ničesar premakniti, se tudi južno od njih nič ne zgodi. Vsaj omembe vrednega ne. Ko sem bila mlajša, se je dogajalo južno od njih tudi kar tako, brez da bi bili možgani vklopljeni. Zadnja leta pa nikakor ne več. Ali pa je tisto, kar se zgodi tako nepomembno, da ni vredno zapisa.
Kočevske medvede ste gotovo že videli. V živo verjetno še ne, na slikah pa gotovo. No, tako je izgledal, kot Kočevski medved. Velik in močan. Govoril je v lokalnem narečju, tako kot se za Kočevskega medveda spodobi. Rahlo zategnjeno, z mešanico popačenih nemških besed, ki so ostale v narečju še od časov, ko so Slovenci v slogi živeli z nemškim prebivalstvom. Dvojine pa v njegovem tekstu nikakor nisem našla, menda se tudi v narečju težko najde. Kasneje sem ugotovila, da je tudi v življenju imel težave z njo.
Bil je izredno samozavesten in zelo prijeten. Vsak teden se je pripeljal k meni na Gorenjsko, kar ni bilo kar tako. Bil je zelo pameten, šarmanten, skratka… moški za imeti doma.
Imel je svoj železni program, s katerim je bil prepričan, da me spravi v posteljo. Potekal pa je nekako takole. Ko je prišel k meni, mi je naprej nekaj skuhal. Že v naprej se je pripravil, včasih je celo prinesel s seboj ter vztrajal, da skuha sam. Sprva sem se upirala, potem pa sem le skomignila z rameni in si mislila..no, pa naj ti bo. Pri kuhanju sem ga opazovala, pogovarjala sva se pri tem, uživala sem ob gledanju nanj, se je bil v kuhinji zelo vešč. Kuhal je z lahkoto in pri tem nisem nikoli dobila občutka manjvrednosti, saj veste tisto, kuha moški, saj ženska ne zna. Nikakor. Kuhal je zato, ker je pri tem enostavno užival. Jaz pa ob gledanju nanj. Imel je tudi navado, da je neprestano nekaj pokušal in pri tem zadovoljno mrmljal. Ahh, kaj naj rečem, užitek ga je bilo gledati.
Ko sva pojedla in obvezno popila kozarec ali dva vina, je vedno pomil posodo. Vedno je posodo pomil na roko, čeprav imam pomivalni stroj. To je bil njegov obred, morda je malo zavlečeval pred glavno predstavo dneva. Že ob tem so se mi rolali možgani, južno od njih pa je tudi že bilo živahno.
Nato je vzel najina polna kozarca za vino, me prijel za roko in me peljal v dnevno sobo. Nikoli v spalnico, na posteljo, vedno v dnevno sobo. V njej imam velik kavč. Spustil je rolete, postavil kozarca na mizo, prižgal glasbo, skratka skrbno je poskrbel za vzdušje. Vse to je počel dobrovoljno in z gotovostjo v to kar počne.

V meni se je običajno že na veliko dogajalo, pa me še poljubil ni (če ne štejem tistega poljuba ob prihodu).
Posedel me je na kavč, bolje polegel in se ulegel pole mene. Pokril naju je z dekico in me gledal v oči. Nekaj časa sva le tako ležala, drug ob drugem in se gledala v oči, rekla kakšno besedo, se vonjala, nežno božala. Takrat sem običajno že čutila, kako se mi dviga energija s predela trebuha proti srcu. To se občuti kot močno ščemenje, migotanje v trebuhu in v medenici.  S to energijo je namreč tako: najprej se sproži v možganih, nato potuje navzdol, aktivira centre v medenici in se nato zopet povzpne proti srcu. Ta spolna energija se med dvema običajno aktivira, če ležita drug ob drugem, vsak na svojem boku, obrnjena drug proti drugemu, obraza morata biti v enaki višini. Če sem vam v tem položaju energija ne bo aktivirala, je razlogov več. Najpogostejši pa je, da niste z moškim, ki bi vam bil blizu tudi po duši, oziroma ga ne sprejemate v svoje energetsko telo.  Rečejo tudi, da se moškemu ne odprete.
Počasi me je slekel, ni se mu mudilo. Najbolj me je vznemirilo njegovo šepetanje, ko mi je govoril kako mu dišim. Vem, kaj je mislil. Ko ti nekdo diši, nimaš v mislih njegov parfum ali le vonj. Misliš na nekaj več od tega, misliš na nekaj, kar je v zraku okrog tega človeka. No torej, njegov program je šel nadalje tako. Pričel me je strastno poljubljati, da se mi je že kar mešalo v glavi, med nogami pa so se odprli Niagarski slapovi. Potem je poskrbel, da je najprej prišlo meni. To je naredil tako lahkotno in predano, kot da je to najbolj naravna stvar na svetu in da mu je v veliko veselje. Ko sem zadihana obstala in po silnem orgazmu prihajala k sebi, pa si je sam vzel svoj čas, ki je tudi meni naredil veliko veselja. Med tem je nekajkrat naredil pavzo, srknil malo vina, ga ponudil tudi meni in smo šli naprej. In tako naprej in naprej.
Aja, kako je bilo s to dvojino. Sčasoma sem ugotovila, da mu je šla dvojina odlično na kavču, v vsakdanjem življenju pa nikakor. Tu je najraje imel ednino. In tako je počasi odpadel, saj samo za kavč in pa za kuhinjo dvojine ne potrebujem, oziroma mi je premalo. Žrtvovala bi dvojino v kuhinji za dvojino v vsakdanjem življenju, pa ni bil za to.
Nekje sem prebrala, da so Kočevski medvedi v resnici samotarji. Verjamem. Medvedke pač nismo.

2019-04-15T07:15:10+00:00

Želiš pustiti komentar?